Španski bezeg - SYRINGA VULGARIS L.

Španski bezeg, lipovka ali majnica je listopadni grm ali do 7 m visoko drevo z golimi poganjki in sivorjavimi debelci, s katerih se lušči skorja. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, široko jajčasti ali srčasti, 5-12 cm dolgi, zašiljeni, gladki in goli. Pecelj je dolg 1,5-3 cm. Dvospolni cvetovi so združeni v obstranska, na poganjkih prejšnjega leta pokonci rastoča, 10- 20 cm velika, močno dišeča latasta socvetja. Venec je 4-števen in oblikovan v cev, dolgo do 1 cm, na vrhu se splošči in razcepi v 4 tope režnje, v cvetu sta 2 prašnika. Izvorna oblika ima bledo vijoličaste cvetove (lila barva - fr. »barva španskega bezga«), okrasne sorte tudi cvetove drugih barv. Plod je 1-1,5 cm dolga, dvodelna, bleščeče rjava, zašiljena usnjata glavica.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti maja, po olistanju.

Rastišče

Španskim bezgom ustre­zajo globoka, rodovitna in dobro odcedna tla, po možnosti bazična. Sadi­mo jih na odprta sončna mesta. Dobro prenese­jo nizke temperature in onesnažen mestni zrak, slabše pa prenašajo zbi­ta tla.

Razširjenost

Naravno je razširjen v jugovzhodni Evropi od osrednje Romunije do srednje Albanije in seve­rovzhodne Grčije ter na Bližnjem vzhodu, ime španski bezeg pa nima zveze z njegovo naravno razširjenostjo. Kot okras­no rastlino ga že dolgo sadijo po vsej Evropi. V Sloveniji ni avtohton, vendar je brez dvoma ena najpogostejših in najbolj priljubljenih okrasnih trajnic. Na več mestih po Sloveniji raste podivjano.

Uporaba

Španski bezeg gojimo kot okrasno rastlino zaradi gostih latastih socvetij, ki tudi močno dišijo. Sadimo lahko posamezne grme ali skupine; če je na razpolago dovolj prostora, lahko gradi nestrižene, sicer pa strižene žive meje. Uporabljajo ga tudi kot rezano cvetje. Znanih je več kot 800 okrasnih sort, med katerimi so takšne z vrstnatimi ali enostavnimi cvetovi in različ­nimi barvami, od bledo vijolične do škrlatno rdeče, modrikaste ali bele. Najbolje je gojiti posajene rastline, kajti poganjki iz korenin, katerih inten­zivno odganjanje je ena redkih neželenih lastnosti španskega bezga, niso cepljeni. Pri na novo posajenih rastlinah moramo odstraniti nastajajoča socvetja, nato pa je treba še nekaj let po cvetenju odstranjevati odcvetele vršičke. Pozimi izrezujemo odmrle in šibke poganjke, po cvetenju pa pre­svetljujemo krošnjo z izrezovanjem najstarejših vej. Množimo jih poleti z neolesenelimi potaknjenci, lahko tudi s cepljenjem. Kot manj znano uporabo španskega bezga navajamo užitnost cvetov, ki jih ponekod uživajo ocvrte, uporabljajo jih tudi v industriji parfumov ali za zeleno barvanje. Iz poganjkov pridobivajo oranžnorumeno barvilo. V rodu Syringa je skupaj znanih 30 vrst. Med njimi včasih kot okras sadi­mo tudi josikin španski bezeg (Syringa josikaea Jacq. f. ex Rchb.), ki prihaja iz Transilvanije in Ukrajine in ima temnejše škrlatne cvetove. Listi so elip­tični in bolj podolgovati kot pri vrsti S. vulgaris. 

Cvetje španskega bezga