Planinsko kosteničevje - LONICERA ALPIGENA L.

Planinsko kosteničevje je do 2 m visok, gosto razraščen listopadni grm s pokončnimi vejami in dobro razvitim, prilagodljivim koreninskim siste­mom. Brsti so goli, svetlo zeleni in štirirobi, skorja na starejših vejah je siv­kasta in se vzdolžno lušči. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, elip­tični, 5-12 cm dolgi in do 5 cm široki, sprva dlakavi, pozneje goli in le ob žilah dlakavi, temno zeleni, pogosto bleščeči in tudi po robu fino dlakavi. Cvetovi so dvospolni, največkrat rdeči, 1,2-1,8 cm dolgi in po dva skupaj na 2-5 cm dolgem golem zalistnem peclju. Plod­nici parnih cvetov sta popolnoma zrasli. Plod je jajčasta do okrogla, 12-13 mm debela, bleš­čeča se temno rdeča ja­goda. Po dve jagodi sta po vsej dolžini skoraj povsem zrasli, tako da sta skupaj videti kot ena sama jagoda.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja, hkrati z olistanjem.

Rastišče

Raste na svežih, hranlji­vih in srednje globokih do globokih tleh, naj­večkrat na apnenčasti matični kamnini. Dobro raste v senci in polsenci, zato ga pogosto najdemo tudi v notranjosti gozda. Suše, močnega sončnega sevanja in močnega ve­tra ne prenaša dobro.

Razširjenost

Planinsko kosteničevje je razširjeno v gorovjih srednje, južne in vzhodne Evrope. Najvišje raste v osrednjih Alpah, kjer ga lahko najdemo še na 2300 m nadmorske višine. Samoniklo raste tudi po vsej Sloveniji, razen v njenem vzhodnem delu. Najdemo ga po gozdovih od nižin do subalpin­skega pasu do 1800 m nadmorske višine. Je vrsta različnih tipov gozdov, na primer bukovij in jelovih bukovij, raste tudi po vlažnejših grmovnatih mestih in med ruševjem.

Uporaba

V gorskem svetu je zaradi prilagodljivega koreninskega sistema primerna, a le redko uporabljena vrsta za utrjevanje in varovanje nestabilnih in ob­čutljivih terenov, na primer obcestnih brežin, varovalno vlogo pa opravlja tudi na naravnih rastiščih. S svojim nektarjem je planinsko kosteničevje privlačno za čebele, čmrlje in ose, zreli plodovi so pomembna hrana ptic, pa tudi polhov in drugih glodavcev. Zaradi lepega listja ter zanimivih cve­tov in plodov je primerna, vendar redka okrasna rastlina. Šibaste poganjke so nekoč uporabljali za izdelovanje preprostih metel. Plodovi so strupeni in še zlasti nevarni, ker so sladki in na videz podobni plodovom divje češnje. Vrsta ni primerna za sajenje v bližini otroških vrtcev in šol. Vegeta­tivno razmnoževanje je težavno, zato ga razmnožujemo s semenom. Seme naberemo jeseni in ga stratificiramo, posejemo pa aprila. V južnem delu Balkanskega polotoka raste posebna podvrsta L. alpigena subsp. formanekiana, ki se razvije v še večji grm, ima po spodnji strani žle­zaste liste in skoraj popolnoma ločena delna plodiča.