Planinaski srobot - CLEMATIS ALPINA (L.) MILL.

Planinski srobot je 2-3 m dolga vzpenjavka z močnim debelcem in dobro razvitim koreninskim sistemom. Navzkrižno nameščeni listi so večinoma dvakrat sestavljeni oziroma dvojno trojnati, sestavljeni iz treh trojnatih li­stičev. Posamezni lističi so dolgi 2-5 cm in so grobo nazobčani. Cvetovi so posamezni, veliki, dolgi in razviti na 10 cm dolgih pecljih, so kimasti, 4-števni in vijoličastomodre barve. Čašni listi niso razviti, venčni listi so do 4 cm dolgi in do 1,5 cm široki, v cvetu je 10-12 belkastih medovnikov. Značilnost cvetov v primerjavi z večino drugih srobotov je, da se nikoli povsem ploščato ne odprejo. Botaniki razlikujejo več podvrst, C. alpina subsp. Alpina, ki je razšir­jena pri nas, ima vijoličnomodre, le redko tem­no modre, rdečkaste ali bele cvetove. Plodovi so drobni, enosemenski oreški s podaljšanim in peresasto dlakavim vra­tom pestiča, ki služi kot letalni organ.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, pri nas cveti od junija do avgusta.

Rastišče

Največkrat raste na kis­lih, nekarbonatnih tleh, pri nas pa večinoma na bazičnih tleh na apnen­časti podlagi. Razširjen je po kamnitih pobočjih, po gozdovih in med ru­ševjem od gorskega do subalpinskega pasu, v alpskih dolinah se vča­sih spusti tudi niže. Za­dostujejo mu revna tla z malo hranili, težje pre­naša sušo in vročino.

Razširjenost

Naravno raste v severni Evropi in v gorovjih srednje in južne Evrope od Španije do Balkanskega polotoka, v Karpatih, Sibiriji in na Kitajskem. V Sloveniji je daleč najpogostejši v zgornjem gorskem in subalpinskem pasu v alpskem svetu, včasih se spusti tudi nizko v alpske doline. Precej ga je v dinarskem svetu od Trnovskega gozda do Snežnika, nekaj nahajališč je tudi v predalpskem svetu.

Uporaba

Po vsem svetu je planinski srobot predvsem priljubljena okrasna rastli­na. Izvrsten je za preraščanje in prekrivanje na sever obrnjenih zidov in drugih objektov. Med sortami je najpogostejša bogato cvetoča 'Frances Rivis' z do 7 cm dolgimi in rahlo vzdolžno zavitimi modrimi venčnimi listi, 'Ruby' ima škrlatnorožnate cvetove, 'Helsingborg' globoko modre in 'Columbine' do 5 cm dolge, bledo modre venčne liste. V hortikulturi zelo pogosto uporabljamo tudi tuje, predvsem azijske vrste srobotov in njihove številne križance in sorte, ki jih glede na velikost cve­tov in čas cvetenja razvrščamo v več skupin, zanimivi pa so tako zaradi velikih in bujnih cvetov kot zaradi svilnatih plodnih glavic, ki se razvijejo iz njih. Med najpogostejšimi sta himalajski srobot (Clematis montana Buch.­Ham. ex DC.) in jackmanov srobot (Clematis x jackmanii T. Moore), ki v vi­šino zrasteta do 10 m in se odlikujeta po številnih, do 12 cm velikih, bujnih in različno obarvanih cvetovih.

Planinski srobot - cvetje