sobota, 11. avgust 2012

Modro kosteničevje - LONICERA CAERULEA L.

Modro kosteničevje je 1-2 m visok, pokončen ali štrleče razraščen listopad­ni grm. Poganjki so tanki, rdečkasto rjavi in modrikasto poprhnjeni, včasih povešeni in imajo poln stržen. Z debelejših debele se luščijo trakovi lubja. Listi so navzkrižno nameščeni, enostavni, okroglo do podolgovato jajčasti, 2-8 cm dolgi in do 3 cm široki, zašiljeni ali topi, odrasli povsem goli. Zgoraj so bleščeče zeleni, spodaj modrikasto zeleni. Včasih so razviti tudi zrašče­ni pri1isti. Cvetovi so dvospolni, zelenkasto do rumenkasto beli, 1,5-2 cm dolgi in rastejo v zalistju na zelo kratkih pecljih, ki so krajši od cvetov. Iz cvetov štrlijo razmeroma dolgi rumeni prašniki, parni plodnici pa sta po­polnoma zrasli. Plodovi so okrogle do eliptične, 6-12 mm debele, črne in modro poprhnjene jagode. Po dve jagodi sta popolnoma zrasli skupaj.

Cvetenje
Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od maja do julija.

Rastišče
Modro kosteničevje ra­ste na svežih, hladnih, polsenčnih do senčnih rastiščih. Praviloma ra­ste na revnih in kislih tleh, kjer se tvori surovi humus, apnenca se veči­noma izogiba. Najraje ima sveža do vlažna tla, zelo dobro prenaša niz­ke temperature in za rast potrebuje malo toplote.

Razširjenost
Vrsta je naravno razširjena v severovzhodni Evropi, na območju od Pire­nejev do Češke in Bolgarije, poleg tega tudi na Kavkazu in v severni Aziji. Je večinoma gorska vrsta, najpogostejša med 800 in 2000 m, v Alpah jo najdemo celo še na 2600 m nadmorske višine. V Sloveniji samoniklo naj­večkrat raste po senčnih, večinoma iglastih gozdovih in med ruševjem v gorskem in subalpinskem pasu alpskega sveta, najdemo jo tudi v mraziš­čih v dinarskem svetu.

Uporaba
Modro kosteničevje v visokogorskem svetu s svojim koreninskim siste­mom lahko varuje tla pred erozijo, plodovi pa so v subalpinskem pasu, kjer je količina hrane omejena, pomembni za prehrano ptic in drugih živali. Znotraj vrste Lonicera caerulea razlikujemo devet različkov, ki so se izob­likovali v njenem velikem arealu. Različek Lonicera caerulea var. edulis, ki ga množično gojijo v vzhodni Aziji, v zadnjih letih pa vse pogosteje tudi drugod po svetu, ima sladke plodove, ki so užitni tako presni kot tudi predelani. Znani so kot medene jagode (t. i. honeyberry). Znana in tudi v Evropi sajena sorta pa je t. i. kamčatska jagoda. Za osnovno vrsto, ki raste tudi v Sloveniji, v literaturi sicer posebej ne omenjajo strupenosti plodov in včasih celo navajajo, da so užitni. Zaradi močno strupenega ožjega so­rodstva pa je tudi pri tej vrsti previdnost več kot na mestu. Razmnožujemo ga lahko s serneni, vegetativno pa s potaknjenci in z  gre­benicami. Modro kosteničevje ponekod po Evropi gojijo tudi kot okrasni grm, pri nas je takšna uporaba redka. 

Modro kosteničevje - plodovi













Modro kosteničevje

Ni komentarjev:

Objavite komentar