Grmovnice primerne za živo mejo?

Predno se odločimo za zasaditev žive je dobro premisliti naslednje:

• Izbira rastline
• Zahtevnost rastline, obrezovanje, gnojenje, pletje
• Kako visoko zraste ali ima dovolj prostora, nam zastira pogled na cesto...
• Kakšno je cvetje
• Kakšno je listje   

Najpogostejše vrste, ki jih uporabimo za živo mejo so:

• Pušpan - (Buxus sempervirens)

Pušpan, le kdo ne pozna pušpana?

Je idealen grm za oblikovanje žive meje, okrasne gredice ali celo za zasaditev labirinta.

Zaradi svojih gostih, zimzelenih listov in počasne rasti je idealen za gojenje živih mej, ki zraste do višine 1-2 m. Živa meja iz pušpana je zelo primerna tudi za nizke žive meje okrog cvetličnih gred, kot tudi za raznovrstne zelene skulpture. Za vsak tip žive meje obstaja ustrezna sorta pušpana.

Za sajenje žive meje je potrebno zasaditi 5-6 ali 6-8 rastlin pušana na tekoči meter, odvisno

od sorte pušpana. Za dobro rast jim ustrezajo rodovitna in dobro propustna tla in delno

senčna mesta. Dobro prenašajo tudi mesto na soncu, ampak kombinacije sončnega

položaja in suhe zemlje, upočasnijo rast in vodijo sušenje listov .

Dobro prenaša močnejše obrezovanje zaradi pomladitve v pozno pomlad.

 Pušpan se obrezuje 2-3 krat na leto .

• Češmin - (Berberis thunbergii)

Češmin je zelo pogosto uporabljen za zasaditev žive meje. Lepi rdeči listi češmina zagotavlja odličen kontrast v zelenem vrtu, in se hkrati odlično uporablja za ločevanje vrtnih poti ter gredic. Češmin ima ostro trnjr in je neprehodna rastlina.

Veliko vrst iz rodu češmina so primerne za gojenje in oblikovanje nizkih ali visokih (2 m) živih mej.

Vrst češmina je veliko, nekatere vrste so listopadne ali trajnozelene. Raste v skoraj vsaki dobro

propustni zemlji, v sončni ali polsenčni legi. Za lepo in gosto živo mejo je potrebno posaditi 3

rastline na tekoči meter dolžine. Češmin se obrezuje enkrat letno, po potrebi lahko tudi večkrat.

 Trajnozelenese obrezujejo po samem cvetenju, sredi poletja.

• Navadni lepljivec - (Pittosporum tobira)

Navadni lepljivec - trajnozelena rastlina, ki je zelo primerna za oblikovanje žive meje v vrtovih sredozemlja.

V naših vrtovih in ob Jadranu je večinoma posajen ter raste kot visok grm ali drevo.

Ob rednem obrezovanju se lahko tvori in formira v zelo lepo živo mejo ter visoko ograjo.

Živa meja iz te rastline bo tako zavarovala in zaščitila vaš vrt pred močnim in sunkovitim

vetrom. Navadni lepljivec dobro uspeva tudi v rodovitnih, vlažnih pa tudi propustnih tleh,

ugaja pa mu v sončni ali polsenčni legi.

Rastline morajo biti posajene od 2 do 3 na tekoči meter, grmovje pa se obrezuje dvakrat

letno, to je spomladi in sredi poletja. Razmnožuje se, takoj ko seme dozori ali z mladimi podtaknjenci poleti.

• Lovor - (Laurus nobillis)

Lovor je izjemno primeren za zasaditev žive meje. Ima lepo krošnjo in uspeva

v sredozemskih vrtovih in tam kjer je možnost pozebe majhna, se lahko lepe visoke in

trajnozelene žive meje zasadijo z lovorjem. To je zelo lepa rastlina, temno zelene barve,

svetlečih listov, ki običajno raste kot drevo in doseže višino tudi do 12 m. Dobro prenaša

obrezovanje v vrtovih sredozemljs pa se pogosto sadijo kot visoka živa meja, v celinskih

območjih pa so pogosto posajene v posodah in se oblikujejo kot dekorativne skulpture.

Dobro uspevajo v vseh rodovitnih, vlažnih pa tudi propustnih tleh, v sončnem ali delno

senčnem položaju, zaščitenem pred mrazom ter vetrom.

Zasaja in sadi se 2-3 rastline na tekoči meter. Obrezovanje je potrebno 1-2 krat na leto. V začetku spomladi in poleti. Rastline se razmnožujejo s setvijo semen v jeseni in dozorelimi poganjki poleti.

• Navadni gaber - (Carpinus betulus)

Gaber – listopadna rastlina. Vsekakor je potrebno to upoštevati pri zasaditvi. Oblikovanje goste ter visoke žive meje, je enostavna, ščitila vas bo pred pogledi tudi pozimi, saj svoje posušene liste na svojih vejah, ohrani skoraj celotno zimsko obdobje.

Spomladi, gaber ozeleni v lepe svetlozelene, okrasne liste, ki jeseni predstavljajo rastlino v topli in zlatorumeni barvi. Vejice gabra so gosto prepletene, in zagotavljajo dobro kritje pticam, kjer pogosto tudi gnezdijo. Gaber uspeva v skoraj vseh vrstah tal, v sončnem ali delno senčnem položaju.

Na tekoči meter se sadijo 2-3 sadike, obrezuje pa se 1-2 krat letno, pozno poleti in po potrebi v poznem zimskem času, zaradi močnejše rezi in pomlajevanja poganjkov.

• Bukev - (Fagus sylvatica)

Bukev ni je gozdna rastlina ampak tudi primerna za zasaditev žive meje.

Če želite vaš vrt visoko ograditi, z ograjo iz žive meje in listavcev ki so zeleni ali temno

rdeči, v jeseni pa lepo zlato rumeni ter oranžne - rdeče ali rdeče bakrene barve bo bukev

tista in pravšnja rastlina za zasaditev.

Ta rastlina dobro raste ter uspeva v skoraj vseh dobro prepustnih tleh. Ne

prenaša preveč kisla ter prevlažna tla.

Za dobro rast in razvoj vrste, so zaželjena in skoraj obvezna ter

dolga, vroča poletja. Bukev dobro raste in uspeva na sončnih ali polsenčnih

mestih. Rdečelistne sorte in vrste bodo kazale svojo najlepšo barvo listov prav na sončnih

legah, medtem ko bodo vrste in sorte z rumenimi barvami listov prekrasne prav polsenčni

legi. Sadijo in zasajajo se 3-4 rastline na tekoči meter, obrezuje pa se dvakrat letno, v sredini

poletja in po potrebi, v poznem zimskem času.

• Tisa - (Taxus baccata)

Tisa- opozorilo je izjemno strupena rastlina. Stupena je vključno s semeni, razen ovoja

mesnatih rdečih plodov.

Tisa je idealna za gojenje iglavcev in trajnozelenih, zelo odpornih živih mej ter skulptur. Dobro raste v dobro prepustnih, ter rodovitnih in srednje kislih tleh. Prenašajo dobro tako sonce kot senco.

Zasaja in sadi se 2-3 rastlini na tekoči meter zaradi kultivarjev pa se lahko zasaja,

izmenično: Taxus baccata' fastigiata", Taxus baccata' fastigiata Aurea" ali Taxus x media'

Hicksii".

Je odporna in trpežna rastlina tudi za zasatitev v parkih oz. v gosto poseljenih predelih, saj dobro prenaša urbano onesnaženost. Obrezuje se enkrat na leto, poleti ali zgodaj jeseni. Zelo dobro prenesejo močnejšo rez, ki služi kot pomlajevane same rastline.

• Forzicija - (Forsythia x intermedia)

Forzicija je izjemno lepa v času cvetenja. Cveti zgodaj pomladi in v živo rumeni barvi. Cvetovi imajo štiri zlato rumene cvetne liste. V pozni zimi je med prvimi, ki odpirajo svoje cvetove in krasijo svoj okolico z vso svojo mogočnostjo. Velikokrat jo uporabljena tudi v aranžmajihv času velikonočnih praznikov. Spada v družino oljčnic (Oleaceae).

Je listpadna rastlina, visoka do 3 m. Listi so nasprotni, enostavni, napiljeni ali deljeni, živo zelene barve.

Uspeva na sončni legi ali v polsenci. Ne prenese pa preveč apnenčaste zemlje. 

Poleg zasaditve žive meje je izjemno pomembna tudi izbira pravega vrtnega pohištva za vaš vrt in ureditev okolice. Vrtno pohištvo- na katerem boste uživali. 

Živa meja

Urejen irski park