Grmičasta šmarna detelja - CORONILLA EMERUS L.

Grmičasta šmarna detelja je listopadni, 1-2, redko do 3 m visok grm s po­končnimi, tankimi in robatimi poganjki zelene barve, v katerih poteka fo­tosinteza. Starejše veje so zeleno sive, grm je brez trnov. Zelo na gosto in premenjalno nameščeni listi so 4-6 cm dolgi, kratkopecljati in lihopernato sestavljeni iz 7-9 narobe jajčastih, 10-15 mm dolgih, celorobih sivozelenih li­stičev. Cvetovi so dvospolni in bledo rumeni, dišeči, do 2 cm veliki, običajno po 2-5, redko do 12 sku­paj rastejo v pecljatem so­cvetju. Plodovi so 5-10 cm dolgi, zelo tanki, največ do 3 mm debeli stroki, ki zreli razpadejo na posa­mezne dele in vsebujejo več drobnih rdečerjavih semen. Pri vrsti razlikujemo dve podvrsti, ki ju nekateri taksonomi obravnavajo kot samostojni vrsti: C. emerus subsp. emerus (grmičasta šmarna detel­ja) ima 2 cm velike cve­tove, ki rastejo skupaj po 2 in so kratkopecljati (pecelj je dolg do 3 mm), C. emerus subsp. emero­ides (južna šmarna de­telja) pa ima do največ 1,5 cm velike cvetove, ki rastejo v socvetjih po 4-7 in imajo okrog 2 cm dol­ge cvetne peclje.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti aprila in maja.

Rastišče

Raste na kamnitih, suhih in revnih, a dobro odcednih tleh, navadno na apnenčasti matični podlagi. Je svetloljubna vrsta in dobro prenaša vročino in sušo. Je delno prezimna vrsta; če jo sadimo v notranjosti Slovenije, ji moramo zagotoviti zavetrna mesta ali zimsko zaščito.

Razširjenost

Naravno je razširjena v srednji in južni Evropi, v Mali Aziji, Siriji, na Kri­mu in v severni Afriki. Avtohtona je tudi v Sloveniji. Najpogostejša je v sredozemskem svetu, kjer raste po suhih in sončnih kamnitih pobočjih, gozdnih robovih in svetlih gozdovih, včasih gradi gosta grmišča na večjih površinah. Najdemo jo tudi na nekaj nahajališčih v toplih legah v alpskem svetu in v Posočju, izjemoma pa na nekaj mestih tudi v vzhodni Sloveniji. Včasih jo v različnih delih Slovenije sadimo kot okras.

Uporaba

Šmarna detelja je najlepša v drugi polovici aprila, ko navadno cveti in z lepo rumeno barvo prekrije večje površine v primorju. Ima nekaj pionir­skih lastnosti, med drugim bogati tla z dušikom, zato je primerna tudi za ozelenjevanje brežin, jalovišč ali apnenčastih pobočij. Zaradi lepih listov in cvetov jo gojimo tudi kot okrasno rastlino. Ker je pozimi občutljiva na mraz, je bolj kot za notranjost Slovenije primerna za sredozemski svet. Množimo jo poleti z neolesenelimi potaknjenci. Rastlina je strupena in listi niso primerni za živinsko krmo, suhi so še bolj škodljivi kot sveži. V rodu šmarna detelja je znanih 20 vrst, ki so razširjene v Sredozemlju in Evropi. V Sloveniji avtohtono raste 6 vrst šmarne detelje, samo ena med njimi pa je oleseneli grm. 

Grmičasta šmarna detelja