Dlakava panešplja - COTONEASTER TOMENTOSUS (AIT.) LINDL.

Dlakava panešplja je do 2 m visok, pogosto povešen ali polegel listopadni grm. Poganjki in veje so brez trnov, v mladosti gosto dlakavi in rumeno­zelenkasti, pozneje pa rjavordeči. Listi so premenjalno nameščeni, eno­stavni, široko jajčasti do široko eliptični, 3-6 cm dolgi, do 4,5 cm široki in celorobi, na vrhu zaokroženi. Zgoraj so temno zeleni in samo mladi dla­kavi, spodaj so svetlejši in gosto belo ali sivo dlakavi. Cvetovi so drobni, dvospolni, beli ali svetlo rožnati in po 2-10 združeni v češulje, ki se razvi­jejo na koncu olistanih stranskih kratkih poganjkov. Do 1 cm dolgi cvetni peclji, čašni listi, cvetišče in plod so gosto dlakavi (od tod njeno ime). Koščičasti plod je okroglast, živo rdeč, dlakav in naj­več do 8 mm debel.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče

Največkrat raste na ap­nenčastih, suhih rastiš­čih na plitvih, peščenih ali kamnitih tleh, čeprav jo najdemo tudi na   dru­gih vrstah tal. Rada raste po gozdnih robovih, ja­sah, grmiščih in omejkih, vendar je polsencozdrž­na vrsta in lahko raste tudi rahlo zasenčena v redkejših gozdovih.

Razširjenost

Dlakava panešplja je samonikla predvsem v južni in jugovzhodni Evropi, kjer večinoma raste po skalnatih gorskih pobočjih. Najdemo jo v Pirenejih in v južni Franciji, težišče njenega areala pa je v apnenčastih Alpah. Raste tudi po gorovjih Balkanskega polotoka in v zahodni Aziji. V Sloveniji raste samoniklo, a je razmeroma redka. Kljub temu je najmočneje razširjena do­mača panešplja. Posamezno ali v redkih skupinah raste po skalovju, med grmovjem in po kamnitih pobočjih v alpskem in dinarskem svetu.

Uporaba

V naravi so plodovi panešpelj lahko pomembna hrana ptic in gozdnih ži­vali. Za ljudi plodovi sicer verjetno niso strupeni in ponekod jih imajo celo za užitne, vendar je njihova uporaba v prehrani redka. Poleg dlakave panešplje v Sloveniji avtohtono raste tudi precej podobna navadna panešplja (Cotoneaster integerrimus Med.), in sicer na podobnih rastiščih, a je nekaj manj razširjena. Najlaže jo prepoznamo po pretežno golih cvetnih delih in golem plodu. Poleg domačih vrst kot okras zelo pogosto sadimo tudi mnoge tuje, pred­vsem kitajske vrste panešpelj ter njihovih  križancev in sort. Med najpo­gostejšimi so polegla panešplja (C. horizontalis Decne.), plazeča panešplja (C. dammeri Schneid.) in razprta panešplja (C. divaricatus Rehd. et Wils.) in njihove sorte. Največkrat jih sadimo kot nezahtevne in hitrorastoče po­krovne rastline za zasajanje nasipov, škarp, obcestnega prostora in teras, njihovo vrednost povečujejo včasih šele spomladi odpadajoči, temno zele­ni bleščeči se listi in številni drobni, koralno rdeči plodovi, ki so pomemb­ni tudi kot zimska hrana za ptice. 

Dlakava panešplja