Črni bezeg - SAMBUCUS NIGRA L.

Črni bezeg je do 7 m visok listopadni grm ali do 10 m visoko drevo. Vrsta ima okroglasto ali dežnikasto redko krošnjo, koreninski sistem je dobro razvit in večinoma površinski. Skorja na vejah, ki imajo mehak bel stržen, je sivorjava do sivozelena in prekrita z velikimi lenticela­mi; na debelejših debelcih je vzdolžno razpokana. Navzkrižno razporejeni listi so 10-30 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 5-7 lističev; ti so eliptič­ni, 6-10 cm dolgi, priostreni, po robu nazobčani, zgoraj temnejši in spodaj svetlejši, zmečkani imajo neprijeten vonj. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, drobni, beli, dišeči in združeni v ovršnih, široko ploščatih visečih pako­bulih. Jagodasti koščičasti plodovi dozorijo avgusta ali septembra, debeli so do 6 mm, so črni (od tod njegovo vrstno ime), bleščeči, sočni in največ­krat 3-prekatni, običajno vsebujejo po 3 semena.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija, po olistanju.

Rastišče

Najbolje raste na glo­bokih, humoznih tleh, bogatih z dušikom, raje ima nekoliko kisla ra­stišča, prenese pa tudi apnenec. Ustrezajo mu zmerno vlažna do vlažna tla, ne prenese pa zasta­jajoče vode. Odporen je proti zimskemu mrazu, le redko ga prizadene pozna slana. Je polsen­cozdržna rastlina, a naj­bolje raste na prostem. Slabo prenese veter.

Razširjenost

Naravno je razširjen po vsej Evropi, na severu še na jugu Skandinavije, raste tudi v severni Afriki, Mali Aziji in na Kavkazu. Najdemo ga po vsej Sloveniji od nižin do gorskega pasu. Je sestavni del mnogih naravnih združb, pogost pa je tudi po gozdnih robovih in živih mejah ter v bližini naselij in človeških bivališč.

Uporaba

Črni bezeg je eden najboljših kazalnikov vsebnosti dušika v tleh, saj dobro uspeva le v tleh, bogatih z dušikom. Ker je dušika zaradi vnosa iz zraka v tleh večinoma več kot nekoč, je tudi črnega bezga v gozdovih več. Je pio­nirska vrsta, njena pomembna ekološka lastnost je varovanje tal ter pospe­ševanje kroženja hranil in s tem rodovitnosti tal. Tla močno izboljšuje tudi s svojim opadom. Je pomembna vrsta gozdnega roba, plodovi so hrana za gozdne živali. V bližini naselij je pogosta okrasna in hkrati uporabna ras­tlina. Iz cvetov pripravljamo različne napitke, včasih jih uživamo ocvrte. Plodovi vsebujejo veliko vitaminov, predelujemo jih v marmelade, kom­pot in sokove. Gojimo ga tudi kot sadno vrsto, znana kakovostna sorta z debelimi plodovi in bogatim donosom je proti pozebam odporna 'Hasch­berg'. Množimo ga s semeni, sorte pa s potaknjenci. Cvetovi so zdravilni, saj krepijo odpornost telesa in pospešujejo potenje pri boleznih. V ljud­skem zdravilstvu, kjer je bil črni bezeg ena najpogosteje uporabljanih vrst, so uporabljali tudi druge rastlinske dele. Nezreli ali surovi plodovi so rahlo strupeni, zato takšnih ne uživamo. Les je zelo kakovosten in precej trd, vendar so debelejši sortimenti redki. 

Črni bezeg - plodovi

Črni bezeg - cvet