Črn trn - PRUNUS SPINOSA L.

Črni trn zraste v velik, do 4 m visok listopadni grm, redkeje tudi v manjše, do 5 m visoko drevo z gosto in močno razvejeno krošnjo. Vrsta je dobila ime po kratkih poganjkih, ki se pogosto preobrazijo v trde, bodeče ste­belne trne. Koreninski sistem je dobro razvit in prerašča veliko površino, vendar je plitev. Enostavni listi so narobe jajčasti ali eliptični in podolgova­ti, 2-6 cm dolgi, do 2,5 cm široki, po robu ostro napiljeni in se razvijejo šele po cvetenju. Cvetovi rastejo posamič ali po 2-3, zgoščeni so na kratkih po­ganjkih in se razvijejo pred olistanjem. Cvetovi so kratkopecljati, snežno beli, dišeči in do 1,5 cm široki, so petštevni, imajo 5 zelenih čašnih in 5 be­lih venčnih listov in okrog 20 prašnikov. Koščičasti plodovi, t. i. trnulje, so okroglasti, do 1,5 cm debeli, temno modri in sivo poprhnjeni. So užitni in po prvih slanah izgubijo svoj kislo-trpki okus.

Cvetenje: Enodomna in vetrocvet­na vrsta, cveti od marca do maja.

Rastišče

Črni trn je skromna in prilagodljiva vrsta, ki ra­ste na zelo različnih vr­stah tal. Najbolje uspeva na globokih, zračnih in s hranili bogatih bazičnih tleh, prenese tudi revna rastišča na apnencu, le močno zakisana tla mu ne ustrezajo. Zmerna vlaga mu godi, a zlahka preživi na zelo suhih tleh in se na njih še posebej uspešno uveljavi. Je polsvetloljub­na vrsta, a prenese tudi nekaj zasenčenja. Dobro prenaša mraz, močan ve­ter in je med vrstami, ki jim najmanj škoduje one­snažen zrak.

Razširjenost

Njegov naravni areal se širi čez skoraj vso Evropo in čez Malo Azijo do Perzije, raste tudi v severni Afriki, v Tuniziji. Severna meja areala poteka čez Irsko in Škotsko do južne Skandinavije. Močno razširjen je tudi po vsej Sloveniji. Najdemo ga tako na suhih rastiščih kot na vlažnih mestih, najraje na gozdnem robu, po grmiščih, po opuščenih pašnikih, v različnih nestriženih živih mejah in omejkih od nižin do gorskega pasu.

Uporaba

Je pomemben gradnik gozdnega roba, plodovi so vir hrane za gozdne ži­vali, pticam omogoča varno gnezdenje med gostim trnatim vejevjem in povečuje estetsko vrednost gozdnate krajine. S koreninami varuje tla pred erozijo, zato je primeren za nasade za utrjevanje tal in preprečevanje ero­zije. Včasih ga sadimo za okras, sorta 'Purpurea' ima rdeče liste in rožnate cvetove, sorta 'Plena' ima goste bele vrstnate cvetove, sorta 'Variegata' pa belo obrobljene liste. Plodovi tako kot listi vsebujejo veliko vitamina C, predelujejo jih v marme­lade, ki močno izboljšujejo tek, v sokove, žganje, likerje in druge alkoholne pijače, ponekod jih vlagajo kot olive. Cvetovi in plodovi so zdravilni. Les je zelo trd in kakovosten, nekoč so iz njega izdelovali sprehajalne palice, ročaje dežnikov in druge galanterijske izdelke, včasih tudi intarzije. 

Črni trn